Zelo iskani in premalo cenjeni

• Natisni
• E-naslov

Podrobnosti

Objavljeno Petek, 27 September 2013 10:23

Napisal Lovro Papež

Vir: Finance, 2. 9. 2011, stran 28

Število intervencij poklicnih gasilcev se nenehno povečuje, obenem pa za svoje delo niso dovolj nagrajeni niti spoštovani

Poklicni gasilci imajo polne roke dela, za katerega so, kot pravijo, zelo dobro opremljeni. Manj zadovoljni so s plačami, z dodatnim pokojninskim in drugimi zavarovanji. Predlog pokojninske reforme, ki je bil na referendumu zavrnjen, bi jim odnesel beneficirano dobo, zaradi česar so ogorčeni.

Slovensko poklicno gasilstvo ima dolgo tradicijo in je v svetu zelo cenjeno, razlaga predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Jani Podrepšek. A dodaja, da nam v Sloveniji še veliko manjka, da bi gasilce priznavali enako kot denimo v ZDA.

Številne naloge

Gasilske organizacije, bodisi prostovoljne bodisi poklicne, opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, nekatere naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter nekatere druge storitve. Trinajst poklicnih gasilskih enot in 21 prostovoljnih (tako imenovane gasilske enote širšega pomena GEŠP) pa opravljajo naloge posredovanja ob nesrečah na cestah in nesrečah, kjer se pojavijo nevarne snovi. V Sloveniji imamo poklicne gasilske enote, prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih ter gasilske enote v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki opravljajo naloge poklicno ali prostovoljno.

Število posredovanj narašča

Število gasilskih posredovanj nenehno narašča. To se kaže tudi letos, ko raste predvsem število tehničnih intervencij, zlasti odstranjevanje osjih in sršenjih osirjev. Zelo je naraslo tudi število reševanj iz dvigal v stanovanjskih zgradbah in poslovnih objektih.

Dobro opremljeni in slabo plačani

Kot razlaga Jani Podrepšek, imajo gasilske enote tako imenovano skupno in osebno zaščitno opremo. Po njegovih besedah razpolagajo z zavidljivo gasilsko opremo in gasilskimi vozili ter se zlahka primerjajo s poklicnimi gasilci evropskih držav. Kot največje težave pa sogovornik omenja plače poklicnih gasilcev, dodatno pokojninsko in druga zavarovanja. Obenem poklicni gasilci nimajo urejene morebitne psihološke pomoči in so ob težkih intervencijah (hude prometne nesreče, samomori, otroci, udeleženi v nesrečah …) prepuščeni sami sebi oziroma pogovoru s svojimi sodelavci.

Polletno šolanje po opravljeni srednji šoli

Kandidat za gasilca, ki poklicno opravlja naloge gasilstva, mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje:

• da ima srednjo tehnično ali srednjo strokovno izobrazbo in je polnoleten;
• da ni v kazenskem postopku in da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje;
• da opravi predpisani preizkus psihofizičnih sposobnosti.

Po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat za poklicnega gasilca v 18 mesecih uspešno končati izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisani strokovni izpit. Kandidatu za poklicnega gasilca, ki ni uspešno končal gasilske šole ali tudi ob ponovnem preverjanju ni opravil predpisanega strokovnega izpita, se izredno odpove pogodba o zaposlitvi. Šola za poklicnega gasilca traja šest mesecev in se izvaja v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Ustanavlja se tudi višja gasilska šola, ki naj bi prve kandidate sprejela v šolskem letu 2012/2013.

Dodatno izobraževanje ob delu

Poklicni gasilci se v svojih enotah dnevno usposabljajo po programu izobraževanja poklicne gasilske enote. Prek Združenja slovenskih poklicnih gasilcev in Gasilske šole v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje pa potekajo stalna izobraževanja poklicnih gasilcev, ki jih dodatno usposabljajo za delovne naloge, poleg seveda že omenjenega programa za pridobitev poklica gasilec.

Beneficirana delovna doba naj ostane

Na vsako leto delovne dobe bi poklicnemu gasilcu praviloma moralo pripadati tri mesece beneficirane delovne dobe, vendar se to s pokojninsko reformo spreminja, razlaga Podrepšek. Gasilci bi načeloma hodili v zasluženi pokoj med 54. in 57. letom starosti. Zakon o gasilstvu nam tudi pravi, da lahko operativni gasilec opravlja naloge do 55. leta starosti. »Kako si vlada, ko predlaga tako pokojninsko reformo, predstavlja, da bi tudi poklicni gasilci hodili v pokoj med 61. in 64. letom? Osebno si ne zamišljam našega dela po 60. letu. Kje bomo gasilci končali po 55. Letu?« se sprašuje Jani Podrepšek. Delo poklicnega gasilca je tako specifično, da bi moral ohraniti beneficiran status, je prepričan.